Odvzem vozniškega dovoljenja in zakaj je pomembno, kako je policija ugotovila voznika?
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja pomeni hud poseg v posameznikovo osebno svobodo in vsakodnevno mobilnost. Še posebej zapleteni so primeri, ko je prekršek ugotovljen z avtomatskimi merilnimi napravami (npr. z radarjem ali laserskim merilnikom), voznik pa na kraju sploh ni ustavljen. Ali lahko država vozniku odvzame vozniško dovoljenje, ne da bi mu sploh dala možnost, da se izreče o kršitvi? Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v novejši sodbi jasno opredelilo ustavne zahteve poštenega postopka in nakazalo, kako mora potekati pravilen postopek, da storilcu ne bodo kršene temeljne ustavne pravice.
Odvzem vozniškega dovoljenja in prekrški, zaznani s tehničnimi sredstvi
Kadar policija prekršek (na primer prekoračitev hitrosti v naselju) zazna z uporabo tehničnih sredstev in voznika na kraju ne ustavi, odgovornost sprva pripiše lastniku vozila na podlagi zakonske domneve. Če je za tak prekršek predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk (kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), prekrškovni organ sodišču predlaga začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
V takšnih primerih pa voznik o prekršku ne izve neposredno ob dogodku, temveč šele kasneje. Ker začasni odvzem vozniškega dovoljenja začne učinkovati takoj ob vročitvi sodnega sklepa, se posameznik nenadoma najde v položaju, ko mu je prepovedana vožnja, ne da bi imel prej priložnost pojasniti okoliščine ali predstaviti svojo obrambo.
Kaj je prekrškovni organ naredil narobe?
V obravnavanem primeru je policijska postaja na sodišče podala obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ne da bi lastnika oziroma uporabnika vozila prej sploh obvestila o ugotovljenem prekršku. Prekrškovni organ mu ni posredoval obvestila o kršitvi in mu ni določil primernega roka, v katerem bi se lahko izrekel o očitkih, ter morebiti izpobil domnevo odgovornosti.
S tem ko je policija predlog poslala naravnost na sodišče, je preskočila ključni korak zagotavljanja pravice do izjave še v upravnem oz. prekrškovnem delu postopka.
Kakšno napako je nato storilo sodišče?
Sodišče prve stopnje je predlog policije za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo z obrazložitvijo, da policija predhodno ni obvestila voznika in mu ni dala možnosti izjave. Vendar pa je sodišče s tem naredilo lastno napako. Sodišče je predlog policije sicer na pol pravilno zavrnilo in vozniku ni začasno odvzelo vozniškega dovoljenja.
Ker pa je sodišče organ, ki mora med postopkom skrbeti za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi moralo kontradiktornost postopka zagotoviti samo, če tega predhodno ni storila policija. Namesto da bi sodišče vozniku samo poslalo obvestilo, ter mu omogočilo, da poda svojo izjavo, je predlog preprosto zavrnilo. S tem postopku ni zagotovilo potrebnih ustavnih jamstev poštenega sojenja.
Kaj je ugotovilo Vrhovno sodišče in kakšna je njegova odločitev?
Vrhovno sodišče RS je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in ugotovilo kršitev 3. odstavka 113.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi z 29. členom Ustave RS (pravica do poštenega sojenja in obrambe).
V obravnavanem primeru je Postaja prometne policije Maribor predlog vložila, storilca pa predhodno ni obvestila o ugotovljeni kršitvi, mu ni poučila o vsebini 8. člena ZPrCP in mu ni dala primernega roka, da se o kršitvi izjavi. Prekrškovni organ torej ni omogočil niti osnovne kontradiktornosti, voznik je izvedel za postopek šele prek sodišča, sodišče pa napake prekrškovnega organa ni odpravilo, pred izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.
Sodišče je poudarilo:
- Pravica do izjave je temeljna pravica: Ustavnoskladna razlaga zakona zahteva, da mora biti storilcu pred odločitvijo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omogočeno, da se seznani s kršitvijo in o njej poda izjavo v primernem roku.
- Dolžnost sodišča: Če možnosti izjave storilcu ni zagotovil prekrškovni organ, jo mora pred odločitvijo zagotoviti sodišče v okviru sodnega postopka.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v storilčevo škodo, je Vrhovno sodišče zgolj ugotovilo obstoj ustavne in zakonske kršitve, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v korist storilca.
Povzetek in kako ukrepati ob odvzemu vozniškega dovoljenja
Odločitev Vrhovnega sodišča RS IV Ips 5/2026 potrjuje, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni nič samoumevnega, predvsem ko vas policija ne ustavi na kraju prekrška in odgovornost temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP, imate pravico, da se pred odločitvijo o odvzemu o kršitvi izjavite. Ta pravica je ustavnega ranga in jo mora zagotoviti bodisi prekrškovni organ bodisi sodišče.
Pošteno sojenje po 29. čenu Ustave RS namreč velja tudi v tako imenovanih nemeritornih postopkih, kamor sodi tudi odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Stranki morata imeti možnost izvedeti za vsa dejstva in dokaze v spisu ter se do njih opredeliti (22. člen Ustave). Sodišče, ki skrbi za varovanje človekovih pravic, ima glede na vlogo prekrškovnega organa kot “tožilca” dolžnost samo poskrbeti za udejstvovanje načela kontradiktornosti, če tega prej ni storil prekrškovni organ. Tega pa v obravnavani zadevi ni storilo nobeno od njiju.
Vaše vozniško dovoljenje je vredno strokovnega pristopa!
