Kriptovalute so na kratko nova oblika plačilnega sredstva. Čeprav niso nič več kot vpisi v tabelo, je dandanes vedno več govora o njih. Namen članka “Kriptovalute: zgodovina in prihodnost” je razjasniti osnove kriptovalut, kako so se razvile in kakšno uporabnost imajo trenutno, kot tudi v prihodnosti.
Kaj je vrednost?
Preden se spustimo v vode kriptovalut, moramo razjasniti nekaj osnovnih pojmov. Eden izmed teh pojmov je vrednost. Vsak predmet ali dejanje ima vrednost. Kako pa slednjo ovrednotimo? Pravzaprav je ovrednotenje težka, a skoraj popolnoma avtomatska odločitev samega posameznika. Posameznik venomer vrednoti glede na njegovo osebno prepričanje. To prepričanje temelji na uporabnosti, sentimentalni vrednosti, denarni vrednosti in stopnji redkosti oziroma dostopa.
Ovrednotenje
Ko govorimo o kriptovalutah, se vas večina najverjetneje sprašuje: Kako je možno, da ima nekaj, kar “ne obstaja” tako visoko vrednost? Ampak boljše vprašanje je: Zakaj ima karkoli okoli nas vrednost? Podobna vprašanja begajo filozofe že od antične Grčije. S porastom empiričnih znanosti v zadnjih stoletjih, pa se vedno bolj bližamo “realnemu” odgovoru.
Kot se izkaže, vrednost, ki jo dajemo nečemu kot skupina temelji na več razlogih. Glaven razlog za spremembo v vrednosti je “supply and demand”, torej ponudba in povpraševanje. Po domače, pripravljeni smo plačati več oziroma manj glede na primanjkljaj oziroma izobilje nečesa.
Vrednost denarja
Denar: kos papirja, ki vodi življenje vsakogar. A če pomislimo bolje, je ta kos papirja fizično skoraj da ničvreden. Vrednost denarja je odvisna od skupne vsote vsega denarja neke vrste. Večja kot je vsota denarja v obtoku, manj je vredna posamezna enota denarja. Edina stvar, ki daje denarju vrednost je njegova uporabnost in poraba, kot tudi vera nas kot skupine v neko valuto. Dober primer, za boljšo primerjavo je sol v Rimskem cesarstvu. Kot plačilo vojakom so poleg različnih cekinov v rimski vojski uporabljali sol. Sol je in je bila zelo uporabna in dovolj, a ne preveč redka dobrina. Več zanimivih plačilnih sredstev v zgodovini si lahko v angleščini preberete tu (vir CNBC).
Kriptovalute
Kriptovalute so vrsta digitalnega premoženja. S tem premoženjem lahko razpolagamo podobno kot z denarjem na banki. Vrednost kriptovalut raste in pada, kot vrednost fizičnega denarja.
Posebnost kriptovalut je, da tipično ne obstajajo v fizični obliki. Regulacijo in kreiranje le teh, pa ne kontrolira centralna avtoriteta (npr. Banka, država,..), ampak vsak posameznik (oseba ali podjetje). Hranjenje lastništva določene kriptovalute je močno kriptirano, razdeljeno v več zapisov, običajno »Blockchain«. Ti so decentralizirani zapisi javnih finančnih transakcij. Uporaba večine kriptovalut je »anonimna«, a vsem vidna.
Zgodovina kriptovalut
Začetki kriptovalut segajo v leto 1983, ko si je kriptograf David Chaum zamislil elektronski denar ecash. Ecash je deloval tako, da ste ob dvigu iz banke prejeli kriptiran zapis o vrednosti in avtentikaciji le tega. Ecashu je bilo nemogoče slediti, saj nihče ni preverjal ali rabil potrditi posamezne transakcije med udeležencema. Problem ecasha je bil, da je vseeno bil centraliziran. Možno ga je bilo pridobiti le na banki.
Rudarjenje
Rudarjenje kriptovalut je pravzaprav računalniška kalkulacija. Pri rudarjenju računalniška enota izračunava kriptografsko “hash” uganko. To uganko si lahko predstavljate kot kompleksno enačbo. Ko izračunamo to enačbo, se nam dodeli enota kriptovalute. Vsaka naslednja enota ima težjo enačbo. Na neki točki postane ta enačba tako kompleksna, da jo zelo težko izračunamo na samo enem računalniku.
Na tej točki, si lahko več računalnikov to enačbo razdeli na več manjših enot. Ko vsak računalnik izračuna svoj del enačbe, se ta “sestavi”. Skupek računalnikov si potem razdeli enoto prirudarjene kriptovalute glede na delo, ki ga je vsak vložil.
Prednosti kriptovalut
Glavne prednosti kriptovalut ležijo v decentralizaciji. Decentralizacija omogoča posamezniku »pošten« dostop do svojega denarja. Ker ni ene entitete, ki bi kontrolirala vaš denar, upravljanje s kriptovalutami ne potrebuje dovoljenja. S premoženjem lahko upravljate svobodno. Na drugi strani, vam lahko banke začasno zamrznejo »fizični« denar na računu in transakcije s tega.
Ker je baza decentralizirana, torej poenotena na veliko lokacijah, je napad na bazo podatkov skoraj nemogoč. Medtem, ko vam lahko spletni napad na vašo banko onemogoči dvig na bankomatu. Prav zaradi te decentralizacije pa je način plačila »čist«, enostaven in hiter tudi na drug konec sveta.
Bitcoin
Novembra 2008 je posameznik ali skupina pod imenom Satoshi Nakamoto izdala publikacijo, v kateri je opisala delovanje prve “Blockchain” kriptovalute. Ta način izmenjave deluje po principu P2P (Peer to peer), torej direktno med dvema uporabnikoma. Vsaka transakcija med dvema uporabnikoma se vpiše v “blokovno verigo”. Ta veriga je kot opisano prej decentralizirana, torej poenotena na več lokacijah (običajno na rudarskih napravah).
Vsak vnos v blokovni verigi je odvisen od prejšnjega vnosa v blokovni verigi in mora biti preverjen. Če sistem preverjanja zazna lažen vpis, se transakcija ne opravi. Ta sistem preverjanja beleži tudi koliko ima nek račun na razpolago in s tem prepreči podvajanje valute.
Na dan pisanja, je vrednost enega Bitcoina 46375 evrov. Bitcoin trenutno po vrednosti prekaša vse ostale kriptovalute. Prav tako, pa se na Bitcoin gleda kot na enega izmed najbolj dolgoročno zanesljivih kriptovalut, v katere se splača investirati.
Če vas zanima celoten seznam vseh kriptovalut (od januarja 2021 jih je več kot 4000), si le tega lahko ogledate tu.
Prihodnost kriptovalut
Medtem, ko so kriptovalute na trgu že več kot desetletje, je njihova prihodnost nekoliko nejasna. Večina kriptovalut se najverjetneje ne bo uveljavila in bo izgubila vrednost ter uporabnost. Nekatere pa bodo seveda z nami ostale še vrsto let (Bitcoin, Ethereum, Litecoin, ipd.).
Najpomembneje je omeniti, da se kriptovalute nenehno razvijajo, nastajajo nove in posodabljajo stare. Prav tako, pa so različne države po svetu začele razmišljati ravno v to smer. V razvoju so bolj stabilne kriptovalute, ki bi v bližnji prihodnosti lahko zamenjale dosedanje državne valute.
Če imate željo investirati v kriptovalute, si o tem predhodno veliko preberite. Investicija v kriptovalute je lahko nevarna, saj cene posameznih valut močno nihajo. To nihanje vas lahko obogati ali obuboža v zelo kratkem času. Seveda, pa je potrebno omeniti, da je tovrstna investicija v bolj utrjene kriptovalute vseeno dolgoročno precej zanesljiva.
Zaključek
Upam, da vam je članek “Kriptovalute: zgodovina in prihodnost” podal vsaj osnovno znanje o kriptovalutah, kako se te razlikujejo od tradicionalnih valut in kakšna je njihova prihodnost. V prihodnje bomo izdali več člankov, ki bodo podrobneje opisali samo delovanje, velike spremembe in podobne podrobnosti, kot tudi samo delovanje trgovanja s kriptovalutami.
