Slovar pravnih izrazov, tujk, latinskih izrazov in bučk smo pripravili z namenom, da ljudem ki ne poznajo prava in pravnih pojmov olajšamo branje pravnih lepopisov, ki jih navadni ljudje brez pravne šole enostavno ne razumemo. Kljub temu, da bi morali biti zakoni, odločbe in sklepi pisani v jeziku, ki ga razumemo vsi. Seveda se to ne dogaja, saj se tako država in pravni sistem zavarujejo, da se veliko ljudi zaradi nepoznavanja prava, sploh ne odloči uveljavljati svojih pravic. Če pa že, pa imajo zaradi teh izrazov zelo oteženo delo.

Slovar pravnih izrazov, tujk, latinskih izrazov in bučk bomo neprestano dopolnjevali. Ker ne bo urejen po abecednem vrstnem redu vam priporočamo uporabo iskalnika (bližnjica na tipkovnici je – ctrl + F).

V kolikor pravnega izraza ne najdete si lahko pomagate tudi s spletnim Slovarjem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (https://fran.si/)

Slovar pravnih izrazov, tujk, latinskih izrazov in bučk

Konkludentno ravnanje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja (oz. namen) določene osebe (fizične ali pravne), čeprav ta volja ni izrecno (ustno ali pisno) izražena.

Nepoznavanje prava škodi (latinsko ignorantia iuris nocet) je pravna fikcija, da posamezniki poznajo Zakone. Če jih kršijo in se zoper njih sproži prekrškovni postopek, se ne morejo izgovarjati, da Zakona niso poznali in da niso vedeli, da delajo kaj narobe.

Arbitrárno odločanje – odločanje prepuščeno svobodnemu odločanju, poljubnemu: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna

Diskrecijska pravica – diskrecíja  -e ž (ȋ) 1. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji. Ko govorimo o prostem preudarku ali diskrecijski pravici, se pogosto pojavi vprašanje, kaj to sploh je. Lahko bi zaključili že s preprosto definicijo, da je prosti preudarek z zakonom podeljeno pooblastilo upravnemu organu, da med dvema ali več alternativami izbere tisto, ki je najbolj primerna v neki situaciji oziroma najbolje ustreza javnemu interesu, vendar bi bilo samo to premalo. Zopet se lahko zastavi vprašanje: Ali ne pomeni prosti preudarek zgolj neko samovoljo upravnega organa, ki ima celo legalno podlago v zakonu? Po drugi strani je mogoče najti avtorje, ki trdijo, da prosti preudarek ne more obstajati. Vavpetič (1948: 225) pravi, da se v pravu išče vsebina pravnega pojma po drugih kriterijih ne odvisno od pravne norme (Tina Gerbec, Prosti preudarek pri delovanju uprave, Diplomsko delo, Ljubljana, 2005).

Prekluzivni rok-i po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi roki. Prekluzivni rok, je rok določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov. Vir: Sodba IV Ips 4/2017.

Meritorno odločanje – Odločanje o bistvenih, odločilnih dejstvih, lahko tudi tehtnih oz. vrednih upoštevanja. Meritorna odločba, sodba odločba, sodba, s katero se odloči o bistvu, utemeljenosti tožbe.

Teorija adekvatne vzročnost – Pri kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa se običajno uporablja teorija adekvatne vzročnosti, po kateri se kot upošteven vzrok za nastanek škode oziroma posledice štejejo tiste okoliščine, ki pri rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Pomembno je, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca. Na podlagi presoje storilčevega ravnanja sodišče napravi sklep, ali je to ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari. Vir: VSRS Sodba I Ips 33572/2012 (https://www.tax-fin-lex.si)

Reformatio in peius – Prepoved reformatio in peius velja v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, v pritožbenem postopku pred sodiščem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti. V bistvu pa je prepoved reformatio in peius glede pritožbenega postopka pred sodiščem druge stopnje odveč. Obdolženec namreč že na podlagi določbe 383. člena ZKP, če je bila vložena pritožba samo v njegovo korist, ne bi mogel priti v slabši položaj; v slabši položaj lahko pride na podlagi uspešne pritožbe, ki jo je tožilec vložil v njegovo škodo. Pač pa učinkuje ta prepoved v novem pritožbenem postopku, ki ga zakon posebej ne ureja, torej po tistem, ko je bila po razveljavitvi sodbe v ponovljenem postopku izdana nova sodba. Če je prva sodba razveljavljena po pritožbi, podani samo v obdolženčevo korist, velja v pritožbenem postopku zoper novo sodbo prepoved reformatio in peius tudi, če sta se pritožili obe stranki in celo, če se je pritožil samo tožilec. Vir: VSM Sklep IV Kp 31460/2018 (www.tax-fin-lex.si)

Načelo kontradiktornosti – načelo kontradiktornosti pomeni pravico strank, da v postopku navajata dejstva in predlagata dokaze, se izjavita o navedbah in dokazih nasprotne stranke in sodelujeta pri izvajanju dokazov. Katere od predlaganih dokazov bo izvedlo, odloči sodišče po lastni presoji, pri čemer sledi načelu materialne resnice. (Vir: VDS sodba Pdp 1071/2004 – sodisce.si)

Načelo subsidiarnosti – Načelo subsidiarnosti pravi »da se morajo stvari urediti v najmanjšem, najnižjem ali najmanj centraliziranem mestu.« Ali bolj po domače: »Višji v hierarhiji zaupa nižjemu, da ta reši čim več izzivov na svojem nivoju, s svojimi sposobnostmi.«

Prekluzíja – izguba pravice, če je upravičenec pravočasno ne uveljavi, npr. zaradi poteka časa, izteka roka, zamude naroka (SSKJ); Ureditev prekluzij glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov po 286. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pomeni poseg v pravico do izjavljanja, varovano v 22. členu Ustave. Po oceni Ustavnega sodišča gre za ustavno dopusten poseg, saj se z njim zasleduje ustavno dopusten cilj (tj. pospešitev in koncentracija postopka). Za dosego zasledovanega cilja je nujno, da zakon možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov časovno omejuje. (Vir: Up-2443/08 z dne 22.05.2009)

 

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj