Vrhovno sodišče RS, Sodba IV Ips 17/2009 z dne 18.06.2009 - razlogi sodbe - nezakonita odločba višjega sodišča - presoja navedb pritožbe

Ne izvedba ključnega dokaza je pogosta kršitev materialnih določb zakona ali predpisa. Ali je to nevednost, nesposobnost ali ignoranca presodite sami.

Jedro: V postopku po 202.a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne. Ne izvedba ključnega dokaza je pripeljala okrajno in višje sodišče do nezakonitega zaključka.

Okrajno sodišče v Ljubljani: Storilcu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 1 plačilnega naloga in 2 pravnomočnih sodb, ker je po plačilnem nalogu “A” dobil 1 KT, po sodbi “B” 10 KT in po plačilnem nalogu “C” 9 KT, storilec skupaj prejel 20 kazenskih točk v obdobju 2 let.

Pritožba: Storilec se je na odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Ljubljani pritožil, zaradi dejstva, ker je že v predhodnem postopku dokazal, da za prekršek po plačilnem nalogu “C” ni bil kriv. Sodišču je prav tako predložil dokaze, da je bil plačilni nalog “C” odpravljen in postopek o prekršku zoper njega pravnomočno ustavljen.

Izdelava zahteve za sodno varstvo

Preberite si tudi:

Odgovor Višjega sodišča v Ljubljani: Ne glede na vse dokaze, pa se je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, da pritožbo zavrne (pogost slovenski standard sodišč, kjer lahko dokažeš svoj prav le z denarjem in dobrim odvetnikom in kjer dokazi ne pomenijo popolnoma nič, oz. dosežeš pravico šele na vrhovnem sodišču).

Zahteva za varstvo zakonitosti: Storilec je nato bil primoran plačati velike stroške odvetniški pisarni in na njegovo srečo se je državni tožilec odločil, da predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sprejme in je le to tudi vložil na Vrhovno sodišče RS. Navedel je da je Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju o pritožbi razpolagalo s podatki in dokazi o tem, da je bil plačilni nalog “C”, s katerim je bilo storilcu izrečenih 9 kazenskih točk, odpravljen, vendar je pritožbo storilca kljub temu zavrnilo.

Pritožbene navedbe, da prekrška ni storil je pri tem zavrnilo kot neupoštevne z obrazložitvijo, da je plačilni nalog “C” postal pravnomočen. Ker se je sodišče druge stopnje pri odločitvi oprlo na navedeni plačilni nalog, bi po navedbah zahteve moralo utemeljiti, zakaj ni upoštevalo tudi odločbe o razveljavitvi, s katero je bil plačilni nalog “C” takrat že odpravljen. Ker pritožbeno sodišče ni navedlo razlogov, niti o ostalih prilogah storilčeve pritožbe, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izdelava pritožbe

Ne izvedba ključnega dokaza, ki jo prizna šele Vrhovno sodišče RS

Odgovor Vrhovnega sodišča RS: Vrhovni državni tožilec zato pravilno navaja, da pritožbeno sodišče ni navedlo razlogov vsebini pritožbi priloženih listin oziroma da se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do celotnega procesnega gradiva, ki je sestavljalo pritožbo. Pri tem sicer ni storilo bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, temveč je prekršilo drugi odstavek 167. člena ZP-1, v skladu s katerim višje sodišče v obrazložitvi odločbe oceni navedbe pritožbe in navede kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Ker pa je v postopku po 202.a členu ZP-1 pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne, je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Preberite si tudi:

  • Kaj je bistvena kršitev določb postopka – Na vprašanje kaj je bistvena kršitev določb postopka je z eno besedo nemogoče odgovoriti. Na kratko a zelo površno, bi lahko rekli da je to eden izmed pritožbenih razlogov za pisanje pritožbe, ugovora, zahteve za sodno varstvo ali kakšnega drugega pravnega sredstva.

Zaključek: Vrhovno sodišče je res pritrdilo storilcu in odločilo, da sta tako Okrajno sodišče v Ljubljani, kot seveda tudi višje sodišče Ljubljani odločila v nasprotju z materialnimi določbami zakona (kršitev materialnih določb postopka), a je istočasno odločilo, da je izrek sodbe razumljiv, da ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe in da so razlogi razumljivi (8. točka 155. člena ZP-1). Hkrati je Vrhovno sodišče pozabilo pojasniti, katera materialna določba je bila prekršena. Da se ista kršitev neprestano ponavlja na slovenski sodiščih sta dokaz tudi sodna praksa VSRS Sodba IV Ips 23/2017 z dne 21.03.2017 in IV Ips 24/2012 z dne 20.03.2012.

Izdelava ugovora

Vir: Vrhovno sodišče RS, Sodba IV Ips 17/2009 z dne 18.06.2009

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj