Sodna praksa – Ne izvedba ključnega dokaza

Ne izvedba ključnega dokaza je pogosta kršitev materialnih določb zakona ali predpisa. Ali je to nevednost, nesposobnost ali ignoranca presodite sami.

Jedro: V postopku po 202.a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne. Ne izvedba ključnega dokaza je pripeljala okrajno in višje sodišče do nezakonitega zaključka.

Okrajno sodišče v Ljubljani: Storilcu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 1 plačilnega naloga in 2 pravnomočnih sodb, ker je po plačilnem nalogu “A” dobil 1 KT, po sodbi “B” 10 KT in po plačilnem nalogu “C” 9 KT, storilec skupaj prejel 20 kazenskih točk v obdobju 2 let.

Pritožba: Storilec se je na odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Ljubljani pritožil, zaradi dejstva, ker je že v predhodnem postopku dokazal, da za prekršek po plačilnem nalogu “C” ni bil kriv. Sodišču je prav tako predložil dokaze, da je bil plačilni nalog “C” odpravljen in postopek o prekršku zoper njega pravnomočno ustavljen.

Preberite si tudi:

• Zahteva za sodno varstvo in kako jo napisati – lahko se vloži v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku ali plačilnega naloga in se vloži pisno pri pristojnem prekrškovnem organu.
• Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje – mora vsebovati bistvene sestavine, ki so predpisane v Zakonu o prekrških.

Odgovor Višjega sodišča v Ljubljani: Ne glede na vse dokaze, pa se je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, da pritožbo zavrne (pogost slovenski standard sodišč, kjer lahko dokažeš svoj prav le z denarjem in dobrim odvetnikom in kjer dokazi ne pomenijo popolnoma nič, oz. dosežeš pravico šele na vrhovnem sodišču).

Zahteva za varstvo zakonitosti: Storilec je nato bil primoran plačati velike stroške odvetniški pisarni in na njegovo srečo se je državni tožilec odločil, da predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sprejme in je le to tudi vložil na Vrhovno sodišče RS. Navedel je da je Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju o pritožbi razpolagalo s podatki in dokazi o tem, da je bil plačilni nalog “C”, s katerim je bilo storilcu izrečenih 9 kazenskih točk, odpravljen, vendar je pritožbo storilca kljub temu zavrnilo.

Pritožbene navedbe, da prekrška ni storil je pri tem zavrnilo kot neupoštevne z obrazložitvijo, da je plačilni nalog “C” postal pravnomočen. Ker se je sodišče druge stopnje pri odločitvi oprlo na navedeni plačilni nalog, bi po navedbah zahteve moralo utemeljiti, zakaj ni upoštevalo tudi odločbe o razveljavitvi, s katero je bil plačilni nalog “C” takrat že odpravljen. Ker pritožbeno sodišče ni navedlo razlogov, niti o ostalih prilogah storilčeve pritožbe, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.