Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo poleg zakonskih določb o tem kaj je bistvena kršitev določb postopka iz ZP-1 (Zakona o prekrških), zbrali tudi primere sodne prakse slovenskih sodišč, ki so objavljeni na portalu sodnapraksa.si. Ta članek naj vam bo v pomoč pri pisanju pritožb, v pomoč pa je lahko tudi tistim sodnikom, ki zavestno dopuščajo, da se takšne kršitve sploh dogajajo.
Preberite si tudi:
- Zahteva za sodno varstvo in kako jo napisati – lahko se vloži v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku ali plačilnega naloga in se vloži pisno pri pristojnem prekrškovnem organu.
- Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje – mora vsebovati bistvene sestavine, ki so predpisane v Zakonu o prekrških.
- Pritožba zoper delo policistov – Je namenjena graji policijskih postopkov. Kadarkoli ste mnenja, da se policist ni obnašal lepo ali da je bil postopek izveden nekorektno jo ta pritožba pravi odgovor.
Bistvena kršitev določb postopka po ZP-1
Bistvena kršitev določb postopka (v nadaljevanju BKDP) o prekršku je podana:
- če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena (84. člen) ali je s pravnomočno odločbo bila izločena (87. člen);
- če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti predlagatelj;
- če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku, razen v primerih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129.a člena tega zakona;
- če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma postopka;
- če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen;
- če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati;
- če je bila s sodbo o prekršku prekršena določba dvanajstega odstavka 129.a člena ali dvanajstega odstavka 163. člena tega zakona;
- če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi.
BKDP o prekršku je podana tudi, če sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe.
Bistvena kršitev določb postopka iz sodbe prakse
VSRS Sodba IV Ips 81/2014 - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi
Jedro: Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločilo, da se mora storilec v dvanajstih mesecih udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, nasprotno temu pa je v II. točki izreka istega sklepa odločilo, da se mora storilec navedenega usposabljanja udeležiti v šestih mesecih, torej v časovnem obdobju, ki je za polovico krajše.
Zahteva za varstvo zakonitosti: Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke 155. člena ZP-1 podana, ker je sodišče obrazložitvi zapisalo, da se mora storilec v 12 mesecih udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, kar pa je bilo v nasprotju z izrekom sklepa, v katerem je sodišče storilcu naložilo obveznost, da se v šestih mesecih udeleži programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo. Opisano nasprotje izreka z razlogi sodbe je vplivalo na zmotno prepričanje storilca, da je naloženo obveznost dolžan izpolniti v 12 mesecih od prejema sklepa, na kar je opozoril tudi v pritožbi zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve izpodbijanega sklepa, česar pa Višje sodišče v Ljubljani seveda ni upoštevalo.
Zaključek: Pritožnik je kršitev uveljavljal že v pritožbi, ki jo je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani, a te kršitev ni odpravilo. Ponovno je o vsemu moralo odločati Vrhovno sodišče RS, ki je zelo očitno kršitev končno odpravilo.
