Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) glede uporabe svetlobnih opozorilnih znakov (blendanje), kot jih zakonodaja poimenuje, pravi da zvočne opozorilne znake sme voznik uporabiti, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika. Zakon torej dovoljuje opozarjanje na nevarnost na cesti s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Policija na cesti pa je definitivno ovira na cesti, na katero lahko opozarjaš.

Blendanje je le stvar človeka. Si ali nisi?

Na spletu lahko najdemo veliko novic, ki vse bolj ali manj zavzemajo stališče, da je tako imenovano kratko opozarjanje na policijsko kontrolo prepovedano ali še več, da je celo prekršek, za katerega je predpisana globa 40,00 EUR. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 70. členu govori le o tem, da je dovoljeno opozarjanje na nevarnosti, ampak s tem dejanjem ne smeš zaslepiti drugega voznika. Torej opozarjanje s svetlobnimi znaki ni prepovedano na splošno, saj zakon prepoveduje le škodljivo blendanje, torej da bi s tem dejanjem ogrožali ostale udeležence prometa.

"Vsaka druga uporaba zvočne in svetlobne opreme je prekršek," opozarjajo na policiji, pri tem pa še posebej mislijo na opozarjanje z mežikanjem na bližnjo kontrolo prometa, ki da čaka opozorjenega.

S trditvijo policije (dejanskega vira tudi ni navedenega) se nikakor ne moremo strinjati. Ta izjava je privlečena za lase, saj si točno to policisti lahko le želijo, torej da se vozniki med seboj nebi opozarjali na prihajajočo policijsko kontrolo.

Policija ustrahuje voznike z globo 40,00 EUR za opozarjanje na policijsko kontrolo

Kot že rečeno na spletu krožijo le novice o tem da je blendanje prekršek, ki se kaznuje z globo 40,00 EUR. Na dveh portalih lahko zasledimo tudi prispevek Primoža Kadunca inšpektorja na Policijski Upravi Ljubljana.

Primož Kadunc, policijski inšpektor na PU Ljubljana pojasnjuje, da »lahko policist takega voznika kaznuje z globo 40 evrov.«

Naše mnenje je, da je to le ustrahovanje voznikov, ki ga policija preko različnih medijev promovira, saj takšno početje škoduje le policiji, ki zaradi takšnih voznikov, ki opozarjajo na prihajajočo nevarnost (policijo) in jim na ta način “kradejo stranke”.

Ta način ustrahovanja policije je tudi v popolnem nasprotju z t.i. motom policije, ki nas želi prepričati, da so takšne kontrole prometa in razne akcije merjenja hitrosti namenjene preventivi in osveščanju ljudi o škodljivih posledicah prehitre vožnje. Če bi policija resnično želela izvajati preventivne akcije za povečanje varnosti v prometu, bi tudi dovolili “blendanje” in nebi ljudi ustrahovali z globo.

Preberite si tudi:

  • Kako se izogniti policijski kontroli DELUJE 100% – Dejstvo je da je Slovenija policijska država in večina Slovencev že ve, da na cesto le če je nujno potrebno, saj so policaji vedno in povsod. Z vožnjo po dnevi v kolikor spoštujete cestno prometne predpise, najverjetneje ne boste imeli težav. Popolnoma drugače je z vožnjo v večernih urah in ponoči.
  • Kako se obnašati ko vas ustavijo policisti – Ko vas policisti ustavijo ostanite mirni, utišajte radio, ne delajte hitrih in nenadnih gibov, ne govorite brez potrebe in ne iščite prometne in vozniške dokler policist tega od vas ne zahteva. Odgovarjajte v kratkih in jedrnatih stavkih in samo takrat, ko vas policist karkoli vpraša.

In še na splošno o "blendanju" na cesti in zakaj policija predstavlja nevarnost na cesti

Če razmislimo, zakaj bi policija lahko predstavljala nevarnost na cesti, kljub temu da sami trdijo nasprotno. Vprašajmo se na kakšen način policija v Republiki Sloveniji ustavlja voznike. Po navadi oz. praviloma se policija skriva za hišami, v tunelih, za grmovjem, na nepreglednih ovinkih, na avtobusnih postajah in podobno. Skratka policija se skrije nekje na robu ceste, te nacilja z radarjem in potem skoči na cesto pred tvoje vozilo. Za večino normalnih in razgledanih ljudi to predstavlja nevarnost na cesti, zato ne pozabimo, da zakon v takšnem primeru dovoljuje opozarjanje s svetlobnimi signali.

"Blendanje" in slabe ceste oz. slovenski kolovozi

Menimo, da se je že vsakomur kdaj zgodilo, da se je mimo njega peljal avto za katerega smo menili, da nam je blendal in nas opozoril na policijo, potem pa te policijske kontrole nikjer ni bilo! Razlog ki tiči za tem so slabe ceste ali slovenski kolovozi. Zaradi slabih cest vozilo poskoči in mi dobimo občutek, da nam je nekdo blendal. Slednjega pa nihče, tudi policija ne more kaznovati, saj je za vzrok takšnega navideznega blendanja kriva slaba cesta in nikakor voznik, ki je vozil po njej. Tudi dokazovanje takšnega prekrška bi bila za policijo izjemno težka in zahtevna.

Preberite si tudi:

  • Zahteva za sodno varstvo in kako jo napisati – Zahtevo za sodno varstvo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oz. zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov.
  • Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje – Zahteva mora vsebovati bistvene sestavine, ki so predpisane v Zakonu o prekrških. Bistvene sestavine pritožbe so: navedba sodbe, proti kateri je podana (opravilna številka), razlog za izpodbijanje, obrazložitev in predlog, naj se razveljavi ali spremeni in podpis.
  • Pritožba zoper delo policistov oz. državljanska nepokorščina v tej tematiki bo predvidoma za seboj potegnila popolnoma drugačno sliko policijske statistike in prikaza stanja policijskega nasilja v Sloveniji. Tako bo uradna statistika pokazala, da je vedno več pritožb proti policijskem delu in policistom, na ta način pa bomo skupaj državi dokazali, da policijsko delo ni tako dobro, kot zatrjujejo masovni mediji.

Napišite svoje mnenje